Kljub telesni aktivnosti in izgubi teže trebuh ostaja izbočen? Po vsej verjetnosti ne gre za maščobo, temveč za diastazo rektusov, torej razmik trebušnih mišic, ki prizadene številne, predvsem pa ženske po porodu. V medicinskem centru Sanus Statera ponujamo sodobno, nebolečo in učinkovito rešitev: laparoskopsko SCOLA metodo, ki omogoča trajno korekcijo brez vidnih brazgotin in z minimalnim okrevanjem.
Povzetek - Laparoskopska operacija diastase rektusov:
- Diastaza rektusov je zelo pogosta težava, pri kateri gre za razmik trebušnih mišic, ki ne izgine z vadbo ali hujšanjem.
- Povzroča izbočen trebuh, bolečine v križu, slabo držo in druge zdravstvene težave.
- Vadba brez nadzora lahko stanje diastaze še poslabša, zlasti klasični “trebušnjaki”.
- Edina trajna rešitev pri večji diastazi je operativni poseg.
- SCOLA metoda omogoča brezbrazgotinsko, laparoskopsko korekcijo z minimalnim okrevanjem in zanesljivimi rezultati.
Zakaj izbočen trebuh ne izgine z vadbo ali ob izgubi teže?
Žensko telo je narejeno tako, da se sprednje vzporedne trebušne mišice med nosečnostjo razmaknejo in s tem dajejo prostor za zdrav razvoj otroka. V času nosečnosti je to fiziološko popolnoma normalen pojav. Težava nastane, ko se po porodu sprednje trebušne mišice ne vrnejo nazaj v vzporedni položaj, ampak ostanejo razmaknjene.
Vizualna posledica tega je izbočenost trebuha, ki ne izgine niti z izgubljanjem teže ali z vadbo. Temu pojavu pravimo diastaza rektusov, ki za mnoge ženske predstavlja veliko estetsko težavo, saj povzroča, da trebuh vizualno bolj izstopa in deluje večji – podoben nosečniškemu trebuščku. Vendar pa ima diastaza rektusov, ki dejansko pomeni povečano razdaljo sprednjih trebušnih mišic ob Linei Albi, lahko za posledico tudi zdravstvene zaplete in ni težava le z estetskega vidika.
Ključno za razumevanje
Rectus abdominis = dve vzporedni trebušni mišici, ki potekata po sprednji strani trebuha, od prsnega koša (rebra/žlička) do sramnice (os pubis). Rectus abdominis je sestavljen torej iz dveh delov, ločen je na levi in desni del. Po dolžini je segmentiran s kitastimi prečkami, čemur navadno rečemo “six-pack”, v kolikor je le-ta na posamezni osebi jasno razviden. Naloge teh mišic so upogibanje trupa, pomoč pri izdihu/kašlju, stabilizacija medenice in uravnavanje znotrajtrebušnega tlaka skupaj z ostalimi mišicami jedra.
Diastaza rektusov = razmikanje leve in desne polovice rectusa zaradi raztegnjene in stanjšane linea albe (sredinske kitaste plošče). Navadno je najizrazitejša okrog popka. Ne gre za kilo, lahko pa oslabi funkcijo jedra.
Linea alba = sredinska, bela vezivna “šivanka” trebušne stene, ki poteka od prsnice do sramnice in povezuje poševne in prečne trebušne mišice ter obdaja rectus abdominis.
Pri diastazi rektusov se zgodi naslednje:
- Razširi se razmik med obema rectusoma ob linei albi (največkrat v predelu popka).
- Linea alba se raztegne in stanjša; kolagenska vlakna se manj “križajo”, zato je manj napeta in manj toga.
- Posledica je slabši prenos napetosti čez sredino: ob naporu se trebuh “izboči” naprej (doming), trup se zanaša na kompenzacije, včasih se pojavi občutek šibkega trebuha, ki “ne zdrži” teže.
Za diastazo trpi večina žensk po porodu, pojavi pa se lahko tudi pri moških
Diastaza rektusov je načeloma posledica povečanega intraabdominalnega tlaka (to se navadno zgodi ob nosečnosti ali ob abdominalni debelosti), lahko pa na šibkost vezivnega tkiva vplivajo tudi bolezenska stanja in genetika, saj pri nekaterih posameznikih vezivno tkivo naravno manj prožno ali hitreje popusti ob obremenitvah. V praksi je diastaza rektusov prisotna pri 1/3 žensk po porodu, pogostejša pa je pri športnicah, ki so razvile močne in toge mišice. Ker trebuh med nosečnostjo narašča, potrebuje vedno več prostora, zato se morajo sprednje trebušne mišice skladno z večanjem trebuha tudi raztezati.
V primeru, ko se sprednje trebušne mišice med nosečnostjo ne raztegnejo do zadostne mere, se morajo nato vsaj razmakniti, da lahko omogočijo prostor zarodku in naraščajočemu trebuhu. Navadno se stanje po nosečnosti samo vrne v izhodiščni položaj. Kadar pa sprednje trebušne mišice ostanejo v razmaknjenem položaju (več kot 2,2 cm) tudi mesece po porodu, govorimo o diastazi rektusov.
Diastaza rektusov pa ni težava le pri nežnejšem spolu. Kljub temu, da je diastaza pogostejša pri ženskah, zlasti pri tistih, ki rodijo večkrat, ali pa pri tistih, ki so rodile dvojčke, se lahko razmik sprednjih trebušnih mišic pojavi tudi pri moških. Pri moških, ki so razvili diastazo, gre navadno za abdominalno debelost, ki ustvarja stalno povečan pritisk v trebušni votlini (intraabdominalni tlak). Sčasoma ta pritisk oslabi sredinsko vezivno strukturo (lineo albo), ki povezuje levi in desni del trebušnih mišic, kar vodi v njihovo razmikanje.
Do očitnega izraza pa povečan razmik med obema stranema trebušnih mišic lahko pride zlasti ob dejavnostih, kot so dvigovanje težkih bremen, močnejše napenjanje pri odvajanju, pogost ali silovit kašelj, ali pri določenih športih in vajah, ki vključujejo aktivacijo mišic trebuha (npr. pri izvajanju »plankov«, trebušnjakov ipd.).
Kako ugotovim, ali imam diastazo?
Vedno se za točno diagnozo priporoča obisk usposobljenega strokovnjaka, pa vendar lahko osnovni test za odkrivanje diastaze naredimo tudi sami doma, in sicer na sledeča dva načina:
TEST 1
Pri prvem načinu ležimo na hrbtu, stopala plosko položimo na tla in kolena pokrčimo (enako začetnemu položaju za izvajanje trebušnjakov na tleh). Z zgornjim delom telesa se do lopatic dvignemo od podlage in pogled usmerimo med kolena. Trebuh se zaradi dviga glave napne – opazujemo njegovo obliko.
TEST 2
Pri drugem načinu se postavimo v klečeč položaj in se s celotnom zgornjim delom telesa (od kolen do glave) poravnamo. Roke položimo ob telo. S poravnanim zgornjim delom telesa se počasi nagnemo nazaj. Glava in cel zgornji del telesa, vse do kolen, ves čas ostane vzravnan. Z nagibom nazaj vzpostavimo obremenitev na sprednje trebušne mišice – opazujemo obliko trebuha.
REZULTAT:
Če smo pri prvem ali drugem načinu opazili, da trebuh ostaja plosk ali enakomerno obremenjen tudi pod obremenitvijo, potem o diastazi najverjetneje ne moremo govoriti. Če pa smo med vajo opazili, da se nam je trebuh vzdolžno izbočil (trikotni greben po sredini trebuha) potem najverjetneje lahko govorimo o diastazi rektusov. Znak, oziroma indikator za diastazo pa je lahko že oteženo vstajanje iz stola ali postelje. Če se trebuh izboči, ko se naslonite na stol ali vstanete iz postelje, je to najverjetneje znak, da imate težavo z diastazo rektusov.
Diastaza je estetska težava, a ima lahko tudi zdravstvene posledice
Izbočen trebuh, ki je posledica diastaze, je estetski problem. Sploh kadar se trudimo z vadbo in izgubo teže – a trebuh kljub temu vztrajno izstopa. Poleg estetskega vidika, pa lahko diastaza povzroča tudi druge zdravstvene težave. Zaradi razmika trebušnih mišic prihaja do oslabljene funkcije sprednjih trebušnih mišic, oslabljene stabilizacije organov trebušne votline, v trupu pa lahko ob večjih obremenitvah prihaja do kompenzacij mišic.
Posledica diastaze je lahko:
- zdrs organov,
- bolečine v križu,
- bolečine v medenici,
- bolečine pri hoji,
- oteženo dvigovanje bremen,
- občutek šibkega trebuha,
- občutek nemočnega trupa,
- urinska inkontinenca,
- zaprtost,
- slaba telesna drža,
- druge težave
Zakaj lahko s »trebušnjaki« poslabšamo situacijo?
Pri diastazi rektusov je pomembno vedeti, da se mišice običajno ne povrnejo v prvotno stanje brez ustrezne vadbe, fizioterapevtske podpore ali operativnega posega. V primerih večplodne nosečnosti ali ponovne nosečnosti pa se lahko razmik med mišicami še dodatno poveča oziroma stanje tudi poslabša.
Nekateri se odpravljanja izbočenega trebuha lotijo tako, da povečajo količino ali intenziteto treninga in dajejo poudarek na vadbi za trebušne mišice. Takšno nenadzorovano izvajanje vaj pa lahko stanje diastaze samo še poslabša. Pri diastazi gre namreč za to, da je linea alba (vezivni “zadrgasti” trak med obema rektusoma) raztegnjena in stanjšana, zaradi česar ne more učinkovito prenašati napetosti med levo in desno stranjo trebušne stene. Jedro telesa deluje kot neke vrste “tlakovana komora”, ki mora biti spredaj dovolj čvrsta, da drži pritisk v trebušni votlini pod nadzorom. Ko je ta sprednji del oslabljen zaradi diastaze, telo začne nepravilno kompenzirati. Posledica so izbočen trebuh, slabša drža in občutek, da je trup nestabilen ali brez moči.
V primeru diastaze se zato odsvetuje težja telesna aktivnost ali napor in še zlasti telesna aktivnost, ki povečuje pritisk v trebušni votlini, kot so na primer:
- skoki,
- poskoki,
- skleci,
- tek,
- določeni položaji iz joge ali pilatesa,
- klasični trebušnjaki, pri katerih se iz sedečega položaja s trupom dvigujemo navzgor ali kadar sočasno dvigujemo obe nogi navzgor proti trupu.
Ob povečanem razmiku sprednjih trebušnih mišic, je vsekakor priporočljivo vadbo izvajati pod strokovnim vodstvom ali v prisotnosti fizioterapevta, vadba pa mora temeljiti na krepitvi globokih trebušnih mišic. Do določene mere se lahko stanje z vadbo in fizioterapijo izboljša, predvsem pa se lahko izboljšajo gibalni vzorci, ki zadeve na dolgi rok ne bodo poslabšali. V primerih večjega razmika rektusov, pa je operativni poseg edina trajna in učinkovita rešitev.
Ko je edina rešitev operacija, imamo na voljo več možnosti …
Kadar zdravnik oceni, da je operativni poseg edina možnost trajne korekcije diastaze rektusov, imamo na voljo več pristopov.
Klasična operacija diastaze pomeni precej invaziven poseg v telo in trebušno votlino, ki s seboj prinaša tudi možna tveganja za zaplete. Predvsem pa takšna operacija pomeni precej dolg čas okrevanja, saj gre za daljši proces celjenja po operaciji.
Alternativa, ki v zadnjem času uspešno zamenjuje klasične operativne posege, je laparoskopska operacija diastase rektusov. Laparoskopija je izraz, ki pomeni pregled organov v trebušni votlini s pomočjo optičnega inštrumenta in kamere.
Za potrebe posega se trebuh napihne s plinom (ogljikovim dioksidom). Nato pa s tanko iglo v trebušno votlino skozi 1 cm dolg rez tik pod popkom vstavimo cevko. Skozi njo v trebušno votlino uvedemo optični inštrument, s katerim lahko pregledamo rodila ter druge organe v trebušni votlini in medenici. Lasparoskopija omogoča različne posege na organih v trebuhu, med drugim tudi korekcijo diastaze rektusov.
V Sloveniji končno tudi inovativna laparoskopska SCOLA metoda za odpravo diastaze rektusov.
Laparoskopska SCOLA metoda je nov inovativen način trajnega odpravljanja diastaze, ki ga opravimo zunaj trebušne votline. To pomeni, da med korekcijo diastaze, rezi v trebušni votlini niso potrebni. Za pacienta to prinaša mnogo manjše tveganje, postopek pa traja vsega 90-120 minut. Metoda je zaradi svoje narave mnogo manj invazivna kot klasični operativni poseg. Je brezšivna in pomeni mnogo manj možnosti zapletov.
Okrevanje po laparoskopski SCOLA metodi je hitrejše, po operaciji pa vam na trebuhu ostanejo le 3 majhne rane, velike od 5 do 10 milimetrov. Pa še te s časom popolnoma zbledijo, kar v praksi pomeni, da na pacientu ni več vidnih brazgotin. Zato lahko rečemo, da gre za manj invaziven, manj tvegan in brezbrazgotinski način trajne korekcije diastaze rektusov.
V kirurškem centru Sanus Statera kot prvi v Sloveniji opravljamo brezbrazgotinsko laparoskopsko korekcijo diastaze rektusov.
V Mariboru deluje uveljavljen, napreden in sodobno opremljen kirurški center, kjer priznani kirurg doc. dr. Tomaž Jagrič, izvaja najsodobnejšo SCOLA metodo za korekcijo diastaze rektusov.
Doc. dr. Jagrič je razvil posebno minimalno invazivno tehniko, s katero lahko med istim posegom oskrbi diastazo trebušne stene in zgladi zgubano kožo trebuha. Metodo je poimenoval brezbrazgotinski lifting trebuha (Scarless ab-lift) in jo objavil v prominentni reviji Aesthetic Plastic Surgery. Metoda brezbrazgotinskega liftinga trebuha je primerna tudi za močno izraženo zgubanost kože in daje takojšnje rezultate.
Naročite se na posvet ali poseg brez čakalne dobe. Za hiter rezultat in zagotovljeno zadovoljstvo.
Zasebni Medicinski center Sanus Statera je medicinski center z več kot desetletno tradicijo. V njem združujemo mnoge samoplačniške specialistične ambulante (kardiologija, proktologija, gastroenterologija, dermatologija idr.), ultrazvočno diagnostiko in laboratorijsko diagnostiko. Medicinski center pa je obogaten še z naprednim oddelkom za kirurgijo.
Sam kirurški center Sanus Statera deluje na ločeni lokaciji, v njem pa izvajamo in uvajamo predvsem sodobne in manj invazivne kirurške pristope. Poleg laparoskopske SCOLA metode korekcije diastaze rektusov, izvajamo še proktološke, abdominalne in splošne kirurške posege.
Za več o novem Kirurškem centru Sanus Statera obiščite spletno stran kirurgije.
Kaj si velja zapomniti o diastazi rektusov in laparoskopski metodi odpravljanja diastaze?
Diastaza rektusov je pogosta težava, ki prizadene predvsem ženske po porodu, lahko pa tudi moške z abdominalno debelostjo. Nepravilna ali prekomerna vadba lahko stanje dodatno poslabša. Inovativna laparoskopska SCOLA metoda, ki jo izvaja izkušen kirurg v medicinskem centru Sanus Statera, ponuja učinkovito, manj invazivno in takojšnjo rešitev z odličnimi rezultati. Pravočasno ukrepanje in strokovni pristop sta ključna za uspešno korekcijo in povrnitev samozavesti.
